Toner ali prašnato črnilo je črnilo, ki se uporablja v fotoelektričnih tiskarskih napravah, kot so kopirni stroji in laserski tiskalniki in. Proces pa je tako imenovana xerografija (izumil Xerox). Gre za prašek, sestavljen pretežno iz ultrafinskih delcev, plastike, smole in kovin ali metaloidov. Bolj preprosto je toner črnilo, ki ga uporabljajo tiskalniki, laserski tiskalniki in fotokopirni stroji.
To je prašek, katerega zrnca imajo ultrafinčno nanometrično skalo in ki se zaradi svoje teksture obnaša skoraj kot tekočina. Tonerji pravtako vsebujejo naraščajoče število nanomaterialov, kateri so izboljšali kakovost tiskanja. So pa delno izpuščeni v zrak kot razpršeni odpadki, ki v sinergistični interakciji med seboj in delujejo z drugimi so-onesnaževalci.
Zgodovina tonerjev
Prvi toner na trgu je bil mešanica prahu ter saj in črnega železovega oksida. V zgodnje generacije fotokopirnih strojev so toner v prahu zlili, v stekleno posodo, nato zapečatili in to so bile prve uporabljene takoimenovane montažne kartuše. Primer prvih laserskih tiskalnikov je Hewlett-Packard LaserJet leta 1984.
Tehnično načelo
Pri uporabi električnega naboja (statike), toner vsebuje na magnete dovzetne delce, ki pa se polarizirajo in se prenesejo iz enega medija v drugega.
V večini primerov je se prevaža iz kartuše preko magnetnega valja, ki na koncu nato tvori sliko s pomočjo foto-občutljivega valja ki ga končno odloži na listu papirja. Črnilo je nato trajno pritrjeno na list, saj je bilo segreto na približno 180 stopinjah Celzija, v fiksirni enoti. Trajnost tiskanja se poveča s temperaturo in tlakom v grelniku.
Barve tonerja
Večina barv v prašku na trgu je črnih.
Primarni barvni pigmenti omogočajo tiskalniku ali kopirnem stroju ustvarjanje (z mešanjem in nadzorom intenzitete) različnih barv, preko štirih barvnih procesov s pomočjo črnega črnila, ciana, škrlatne in rumene barve. Nekateri stroji lahko dodajo belo in / ali lak, na primer polimerizirajo z ultravijolično barvo.
Obstaja tudi magnetno barvilo v prahu, imenovano “MICR”; uporablja se predvsem za tiskanje kod, ki se pojavljajo na dnu. Te kode lahko bere računalnik, opremljen z ustrezno bralno glavo.
Čiščenje tonerjev
Delci tonerja so zelo tanki in imajo elektrostatične lastnosti, ki olajšajo čiščenje v primeru naključnega razlitja.
Prav tako lahko razvijejo elektrostatične naboje v primeru trenja med njimi ali proti drugim delcem, predmetom ali v notranjosti sistemov ali sesalnih cevi.
Zaradi teh razlogov prah tonerjev ne bi smel nikoli posesati s konvencionalnim gospodinjskim sesalnikom. Elektrostatična razelektritev nabitih delcev lahko teoretično vname prah v vakuumu ali v vakuumski vreči pa lahko ustvari celo majhno eksplozijo, če je zadostna količino črnila v zraku. Delci bodo drugače slabo filtrirani s filtrirnimi vrečami v gospodinjskem sesalniku in bodo razpršeni v prostor, kjer jih lahko posledično vdihnemo. Lahko tudi zamašijo motorni filter in povzročijo kratek stik, ker zaradi svoje visoke vsebnosti ogljika in železa vodijo električno energijo.
Če se toner razširi v fotokopirni ali laserski tiskalnik, obstaja poseben sesalnik z električno prevodno cevjo in visoko učinkovitim filtrom.
Toner pa lahko zlahka očistimo iz večine pralnih oblek z vodo, ampak pranje mora potekati s hladno vodo kar bo izboljšalo možnosti za uspeh. Uporabite lahko detregente za pomivanje posode ali pranje rok, ter druge običajne detergente.